Dober Temelj [Ein gutes Fundament - slowenisch]

Prvo poglavje

Kesanje

Jezus je rekel, da je prava pot v njegovo ovčjo stajo (v njegovo kraljestvo) skozi vrata. Rekel pa je, da bodo nekateri poskušali vstopiti s plezanjem preko zidu (Janez 10,1).

Način, ki ga je Bog določil, da se človek odreši, je s spreobrnjenjem (kesanjem) in vero v Gospoda Jezusa Kristusa. To je edini način. Bog nikoli ne more sprejeti človeka, ki poskuša vstopiti na kakršen koli drug način.

Janez Krstnik, ki je prišel pripravit Gospodovo pot, je oznanjeval kesanje. To je bil edini način, da bi bil izraelski narod pripravljen sprejeti Jezusa kot svojega Odrešenika. Tudi za nas ni druge poti.

Kesanje in vera

Zdi se, da večina današnjih vernikov nima globine, predanosti ali moči, ki so jo imeli prvi kristjani.

Kaj mislite, da je razlog za to?

Glavni razlog je, da se niso prav pokesali.

Dobro so začeli verovati v Kristusa. Toda verovali so, ne da bi se prej pokesali. In tako je bilo njihovo spreobrnjenje plitvo.

Samo poglejte besede znane pesmi:

»Najhujši storilec, ki resnično veruje

ta trenutek od Jezusa pomilostitev prejme.«

Ali to res drži – da lahko najhujši storilec prejme pomilostitev, če le »resnično veruje?«

Se mu ni treba najprej pokesati?

Lahko rečemo, da prava vera vključuje tudi kesanje. Toda če to ni razloženo najhujšemu storilcu, lahko odide in misli, da se je znova rodil samo zato, ker je veroval. In lahko odide prevaran.

Sporočilo, ki ga je sam Jezus pridigal, je bilo: »Spreobrnite se in verujte evangeliju« (Marko 1,15). Svojim apostolom je ukazal, naj oznanijo isto sporočilo (Luka 24,47). In prav to so delali (Apostolska dela 20,21).

Božja beseda je glede tega zelo jasna. Kesanja in vere ni mogoče ločiti, če želite biti prav in resnično spreobrnjeni. Bog je to dvoje združil. Kar je Bog združil, nihče ne sme ločiti.

Kesanje in vera sta pravzaprav prva dva elementa temelja krščanskega življenja (Hebrejcem 6,1). Če se niste prav pokesali, bo vaš temelj zagotovo pokvarjen. In potem bo seveda vse vaše krščansko življenje majavo.

Sveto pismo pravi: »Začetek (ali abeceda) modrosti je strah Gospodov« (Pregovori 9,10). In če se resnično bojimo Gospoda, se bomo »odvrnili od greha« (Pregovori 3,7).

Torej tisti, ki se niso pokesali in se odvrnili od greha, se niso naučili niti abecede krščanskega življenja.

Lažno in resnično kesanje

Če ste se pokesali, se morate prepričati, da ste se resnično pokesali. Kajti tudi Satan ima svoje ponarejeno kesanje, s katerim zavaja ljudi.

Satan vé, da večina ljudi živi le z eno zapovedjo, ki pravi: »Ne smejo te ujeti!« In tako jih uči načinov in sredstev, da grešijo, ne da bi jih kdo ujel.

Tudi tatu bo žal, če ga ujamejo. Toda to ni kesanje.

V Svetem pismu vidimo nekaj primerov tistih, katerih kesanje je bilo lažno.

Ko je kralj Savel bil neposlušen Bogu, je Samuelu priznal, da je grešil. A ni hotel, da bi ljudje to izvedeli. Še vedno je iskal človeško čast. Ni se resnično pokesal. Žal mu je bilo le, da so ga ujeli (1 Samuelova 15,24-30). To je bila razlika med njim in kraljem Davidom, ki je odkrito priznal svoj greh, ko je padel (Psalm 51).

Kralj Ahab je bil podoben Savlu. Smilil se je samemu sebi, ko ga je Elija opozoril, da ga bo Bog sodil. Celo raševino si je oblekel in objokoval svoje grehe (1 Kraljev 21,27-29). A v resnici se ni pokesal. Bal se je samo Božje sodbe.

Primer Juda Iškarijota je očiten primer lažnega kesanja. Ko je videl, da je bil Jezus obsojen na smrt, se je počutil slabo in rekel: »Grešil sem« (Matej 27,3-5). Toda izpovedal se je duhovnikom – tako kot nekateri to počnejo še danes! Ni se pokesal – čeprav je bil morda žalosten zaradi tega, kar je storil. Če bi se resnično pokesal, bi šel h Gospodu zlomljen in bi prosil za odpuščanje. A tega ni storil.

Veliko se lahko naučimo iz teh primerov – o tem, kaj kesanje ni!

Pravo kesanje je »odvrnitev od malikov in spreobrnjenje k Bogu« (1 Tesaloničanom 1,9).

Idoli niso samo tisti iz lesa in kamna, ki jih najdemo v poganskih templjih. Obstajajo enako nevarni idoli, ki jih ljudje častijo in niso videti tako grdi. To so idoli užitka, udobja, denarja, ugleda, želje po svoji poti itd.

Vsi smo vrsto let častili te idole. Pokesati se pomeni prenehati častiti te malike in se od njih obrniti k Bogu.

Resnično kesanje bo vključevalo vso našo osebnost – naš um, naša čustva in našo voljo.

Prvič, kesanje pomeni, da spremenimo svoje mišljenje o grehu in svetu. Zavemo se, da nas je naš greh ločil od Boga. Spoznamo tudi, da je celoten način življenja tega sveta proti Bogu. Zato se želimo odvrniti od tega načina življenja, ki sramoti Boga.

Drugič, kesanje vključuje naša čustva. Žalostni smo zaradi tega, kako smo živeli (2 Korinčanom 7,10). Sovražimo se zaradi svojih preteklih dejanj; in še več, sovražimo zlo, ki ga vidimo v sebi, a ga nihče drug ne more videti (Ezekiel 36,31).

Jokamo in žalujemo, da smo s svojim življenjem tako prizadeli Boga. Takšen je bil odziv mnogih velikih mož v Svetem pismu, potem ko so spoznali svoje grehe. David (Psalm 51), Job (Job 42,6) in Peter (Matej 26,75) – vsi so bridko jokali, ko so se pokesali svojih grehov.

Tako Jezus kot apostoli so nas spodbujali, da jokamo in žalujemo zaradi svojih grehov (Matej 5,4; Jakob 4,9). To je pot nazaj k Bogu.

Končno, kesanje vključuje našo voljo. Moramo opustiti svojo trmasto samovoljo – “želeti svojo lastno pot” – in Jezusa narediti Gospoda naših življenj. To pomeni, da smo pripravljeni narediti vse, kar Bog pričakuje od nas, ne glede na ceno in ne glede na to, kako ponižujoče je.

Izgubljeni sin se je vrnil domov k očetu kot zlomljen, predan mladenič, ki je bil pripravljen narediti vse, kar mu je oče rekel. To je pravo kesanje (Luka 15,11-24).

Ni nam treba priznati Bogu vsakega greha, ki smo ga kdaj storili. Nikakor si jih ne bi bilo mogoče zapomniti. Izgubljeni sin tega ni storil. Vse, kar je rekel, je bilo: »Oče, grešil sem.« In to je vse, kar moramo povedati tudi mi.

Ne pozabite pa, da je tudi Juda Iškarijot rekel: »Grešil sem.« Vendar je bila med njegovo izpovedjo in izpovedjo izgubljenega sina velika razlika. Bog ne posluša samo besed, ki jih govorimo. On začuti duha za besedami in temu primerno ravna z nami.

Sad kesanja

Janez Krstnik je farizejem rekel, naj obrodijo sad, ki je v skladu s spreobrnjenjem (Matej 3,8). Če smo se resnično pokesali, se nam bo spremenil celoten način življenja.

Ena prvih stvari, ki bi jih morali storiti, potem ko smo se pokesali, je povračilo za krivice, ki smo jih zagrešili v svojem življenju.

O Zaheju beremo v evangelijih, da je bil prepričan o svojih grehih takoj, ko je Jezus vstopil v njegovo hišo (Luka 19,1-10). Zahéj je bil človek, ki je ljubil denar. Toda razumel je, kaj je kesanje. Vedel je, da če bo postal Jezusov učenec, se bo moral odkupiti za vse krivice, ki jih je storil v svojem življenju.

To je zanj pomenilo veliko izgubo denarja, saj je prevaral toliko ljudi. Odločil pa se je, da bo h kesanju pristopil z vsem srcem. In tako je rekel Gospodu, da bo polovico svojega denarja dal revnim in nato štirikratno povrnil vsem, ki jih je prevaral.

Šele ko je Zahej rekel, da bo povrnil denar, je Jezus rekel, da je prišlo odrešenje v to hišo. Pripravljenost povrniti škodo, ki smo jo povzročili, je eden od dokazov pravega odrešenja (Luka 19,1-10).

V prispodobi, ki jo je govoril Jezus, je modri gradbenik globoko izkopal in postavil temelj na skalo pod plastmi peska (Luka 6,48). Nespametni je tudi zgradil svojo hišo na tistem kraju, toda ni dovolj globoko izkopal. Temelj je površno postavil na pesek.

To priliko bi lahko uporabili za prikaz resničnega in lažnega kesanja. Šele ko se potrudimo, da v svojem življenju temeljito povrnemo škodo, začnemo kopati globlje.

Ko pridemo h Kristusu, je dobro, da si takoj na začetku vzamemo čas in uredimo vse zadeve v zvezi z našim nespreobrnjenim življenjem, ki jih je treba urediti. Če smo tu površni in nekatere zadeve prikrivamo, bomo ugotovili, da naši temelji ostajajo šibki, in da se nam bo nekega dne hiša porušila.

Kaj povračilo vključuje

Kaj vključuje povračilo?

To pomeni, da če ste vlado ogoljufali davkov ipd., morate te davke zdaj odplačati. Včasih ne bo mogoče vrniti zneska uradu, ki je s tem povezan. Vendar, kjer je volja, se bo vedno našla pot – če želimo biti poslušni Bogu! Lahko kupite poštne znamke ali železniške vozovnice in jih uničite, da zagotovite, da se denar, ki ga dolgujete vladi, res vrne.

Če ste prevarali ljudi, se jim morate opravičiti in jim povrniti. Povejte jim tudi, kako je prišlo do spremembe v vašem življenju! Če ugotovite, da nimate poguma, da bi to storili sami, vzemite s seboj brata ali sestro v Kristusu, da je ob vas, ko vračate škodo.

Če ne morete poravnati vseh svojih dolgov naenkrat, se ne obremenjujte. Naredite to v obrokih. Toda začnite – tudi če le s petimi evri! Bog je sprejel Zaheja na dan, ko se je odločil vrniti svoje dolgove – ne potem, ko je dokončal vsa odplačila!

Če ste nekoga prevarali in ne veste, kje zdaj živi, bi morali denar vrniti Bogu – prvotnemu lastniku vsega denarja. To je bilo pravilo, ki ga je Bog določil za Izraelce (4 Mojzesova 5,6-8).

V vsakem primeru ne bi smeli imeti pri sebi denarja, ki je bil pridobljen nezakonito. Bog nikoli ne more blagosloviti takega denarja.

Če smo nekoga ranili ali poškodovali na način, ki ne vključuje denarja, se mu moramo opravičiti in ga prositi za odpuščanje.

Poznam brate v Kristusu, ki so več mesecev varčevali denar, nato pa izpraznili bančne račune, da so vladi vrnili davke in carinske takse, pri katerih so goljufali. In Bog jih je blagoslovil z dosti boljšimi stvarmi, kot je velik bančni račun!

Poznam tudi druge, ki so skrbno izračunali vozovnice za čase, ko so potovali, ne da bi kupili vozovnice za avtobuse in vlake, in so zneske vrnili. Tisti, ki so zvesti v majhnih stvareh, bodo za Boga delali velike stvari.

Poznam tudi nekatere, ki so šli s svojimi diplomami k univerzitetnim organom in priznali, da so goljufali pri zaključnih izpitih. Bili so pripravljeni žrtvovati svoje diplome, če je bilo potrebno, da bi imeli čisto vest. Bog je takšnim vernikom običajno dal naklonjenost v očeh oblasti, zato jim je bilo odpuščeno.

Morda pa se ne bo vedno izšlo tako. V vašem primeru lahko Bog dovoli univerzi, da vam odvzame diplomo! Toda potem bo to popolna Božja volja za vas.

Poznam brata v Kristusu, ki je napisal opravičilo osebi, kateri je pred mnogimi leti ukradel majhno znamko. Tatvina je tatvina, pa naj bo vrednost ukradenega izdelka še tako majhna. V majhnih zadevah je preizkušena naša zvestoba.

Ne pravim, da se naj zdaj mučite in poskušate iz svojega spomina izvleči majhne napake, ki ste jih naredili v preteklem življenju. Ne. Tega vam ni treba storiti. Bog vas bo spomnil, kaj je treba urediti; in poravnati morate le tisto, na kar vas Bog spomni.

Verjetno bodo tudi primeri, ko ne boste mogli storiti ničesar, ker bo storjena napaka tako zapletena. V takih primerih lahko samo izrazite svojo žalost Bogu in prosite za Njegovo usmiljenje.

V nobenem primeru ne smemo dovoliti Satanu, da nas ves čas preplavlja z občutki krivde in obsoja, samo zato, ker določenih stvari ne moremo popraviti. Bog popolnoma razume naš položaj – in nas ne trpinči. Če imate voljan um, bo Bog sprejel vse, kar zmorete – četudi to pomeni ne narediti ničesar (2 Korinčanom 8,12).

Slavite Boga, da je tako usmiljen!

Bog bo počastil tiste, ki ga častijo (1 Samuelova 2,30). Eden od načinov, kako ga častimo je, da smo zvesti v majhnih stvareh.

Če ne povrnemo krivic, bomo vse življenje vlekli za seboj verigo. Bog nas bo preizkusil in ugotovil, ali bolj cenimo čisto vest kot denar, čast, diplome in celo delo.

Mnogi na testu padejo. A hvala Bogu, da je v vsaki generaciji ostanek tistih, ki ljubijo Boga bolj kot karkoli na zemlji.

Odpuščati drugim

Kesanje vključuje tudi odpuščanje drugim, ki so nam kakor koli škodovali.

Jezus je rekel:

»Če pa ljudem ne odpustite, tudi vaš Oče ne bo odpustil vaših prestopkov.« (Matej 6,15).

Nadaljeval je, da moramo drugim odpustiti iz srca in ne le površinsko (Matej 18,35).

Bog ne more odpustiti, če drugim ne odpustimo z vsem srcem in popolnoma.

Morda ne bomo mogli pozabiti, kaj so nam storili drugi. Vsekakor pa se lahko upremo mislim na zlo, ki so ga storili, kadarkoli nas zamika.

Morda vam je kdo tako hudo škodoval, da mu res težko iz vsega srca odpustite. Prosite Boga, naj vam pomaga odpustiti; in ugotovili boste, da vam je več kot pripravljen podariti željo in moč, da odpustite.

Ko pomislimo na milijone grehov, ki nam jih je Bog odpustil tako velikodušno, nam ne bi smelo biti težko odpustiti drugim na enak način. Ko drugim ne odpustimo, Satan dobi moč nad nami.

Odpustimo, pravi Pavel, »da nas ne bi ukanil satan« (2 Korinčanom 2,10-11).

Spremenjen odnos do Satana

Obstaja še eno področje, na katerem je treba rešiti zadeve – in to je področje stika s Satanom in z zli duhovi.

Če ste se ukvarjali z astrologijo, čaščenjem idolov, branjem dlani, črno magijo ipd., ali če ste se zanimali za rock glasbo in škodljive droge, se morate odreči tem stikom s Satanom – čeprav so nekateri od teh stikov morda bili nezavedni.

Najprej morate uničiti (ne prodati, ampak uničiti) vse idole, okultne knjige in amulete itd., ki jih imate (glej Apostolska dela 19,19). Potem pa molite in povejte:

»Gospod Jezus, odrekam se vsakršnemu stiku, ki sem ga imel s Satanom, vedé ali nevede.«

Nato povejte Satanu neposredno:

»Upiram se ti, Satan, v imenu Jezusa Kristusa, mojega Gospoda in Odrešenika. Ne moreš se me več dotakniti, ker zdaj pripadam Gospodu Jezusu Kristusu.«

Jakob 4,7 pravi:

»Podvrzite se torej Bogu, hudiču pa se uprite in bo od vas pobegnil.«

Tako Satan ne bo imel več moči nad vami.

Če bomo še naprej hodili z Gospodom, nam bo On vse bolj osvetljeval različna področja našega življenja. Lahko je v posvetnosti naše obleke ali govora ali v ostrini tona glasu ali v načinu, kako smo omadeževani s svojimi bralnimi navadami itd. Tako bomo nenehno odkrivali nova področja, kjer se moramo pokesati in biti očiščeni.

Po tej poti nenehnega kesanja bi morali hoditi vse dni.